Danes mi je ime MISS, sem najlepša pesjanarka v Beli krajini in se imam prečudovito.
Moja nova skrbnika me imata neizmerno rada. Učita me novih trikov, me redno sprehajata po poteh med vinogradi, se veliko pogovarjata in igrata z menoj, nagradita me za vsako stvar, ki jo naredim in jima je všeč... Kaj kmalu sem ugotovila, da nagajanje in neposlušnost tu ne bosta dobrodošla, saj sta me takrat prav grdo ignorirala in mi dala jasno vedeti, da sta žalostna, česar pa jaz ne morem gledati. Spoznala sem že vse sosede in vsi so navdušeni nad mano.
Joooj, ko bi videli naše kokoške, te hecne perjaste živalice na dveh nogah, ki se prav čudno oglašajo.
Prvih nekaj tednov sem jim prav veselo grozila, odkar pa se od jutra do večera prosto sprehajam okoli hiše po dvorišču, se skoraj več ne zmenim za njih.
Ups, a sem rekla samo okoli hiše? Priznam, včasih me zanese tudi preko njihove navidezne meje k sosedom. A kaj si morem pomagat, ko imajo pa tako lepega kužija, pa še kakšno žogico kdaj dobim za domov. Odkar sem odvezana, tudi manj lajam, predvsem se pa ne zmenim za ljudi, motoriste in avtomobile, ki peljejo samo mimo. Danes že točno vem, kje je moja meja, ki jo moram čuvati, ostalo me ne zanima. Pravijo, da sem pravi čuvaj, ker vedno glasno opozorim, ko se nekdo približuje našemu domu. Mislim, da jim je to všeč, zato bom s tem kar nadaljevala.
Ne smem pa pozabit omeniti moje najboljše prijateljice Nelly, ki velikokrat pride iz Ljubljane k nam (ona temu reče vikend). Nelly je moja največja učiteljica in zaveznica hkrati. Zadnjič me je peljala na travnik za hišo in mi pokazala, kako koplje luknje. Seveda je nisem dolgo gledala, ampak sem ji hitro priskočila na pomoč. Ko naju je zagledala njena "mama" je začela nekaj čudnega vpiti. Mislim, da ji ni bilo všeč, ker nama je rekla, da sva lumpi. Jaz jo učim preganjat muce, pa še marsikaj mi pade na misel, česar pa raje ne povem. Res je lepo, ko je Nelly z mano, ker takrat lahko fajn nagajam, ker se krivda deli na obe.
