Zimski čas je čas, ko se mačke ne ''ženijo'', ne polegajo mladičev. Torej, v razmnoževalnem smislu ''počivajo''. Takrat je zato najbolj optimalna sterilizacija in kastracija. Je vaša mačka že sterilizirana oziroma mačkon kastriran?
Zakaj sploh sterilizirati in kastrirati?
V Zavetišču Ljubljana na leto oskrbimo okrog 1.600 mačk. Neželenih mačjih mladičev je kar 90% od vseh zapuščenih mačk. Mačke se hitro množijo, saj mačka v povprečju na leto koti 2-3 krat, vsakič po 4 mladiče. V naravi tri četrtine mladičev ne dočaka pol leta starosti, le vsak deseti eno leto. S sterilizacijo neželenih mladičev ni in posledično tudi ni žalostnih koncev za njih.
Pomembno je, da na sterilizacijo in kastracijo ne gledamo kot na poseg, ki živali odvzame »moškost« ali »ženskost«, temveč kot poseg, s katerim dolgoročno zmanjšujemo število neželenih mladičev in posledično število zapuščenih živali, ki so jih zavetišča polna. Tudi kastracija pripomore k zmanjšanju neželenih mladičev, še več pa je drugih pozitivnih učinkov.
Kastracija in sterilizacija zmanjšujeta tveganje za poškodbe neposredno, kakor tudi posredno. Največji delež izgub pri mladičih je zaradi hudih poškodb (promet, druge živali…) in bolezni.
Odrasel nekastriran samec mladiče, če niso njegovi, lahko pobije. To stori, da potem zaplodi svoje.
Mačjo kugo preživi le vsak stoti mladič.
Mladičem po izgubah sledijo nekastrirani odrasli samci, njim ne-sterilizirane odrasle samice in na koncu kastrirani samci. Če bo vaša mačka sterilizirana, se verjetnost poškodbe zmanjša vsaj za 5 krat:
Graf delež različnih kategorij mačk pri izgubah zaradi poškodb v letu 2011 in 2012
Sterilizacija in kastracija pa prinašata še vrsto drugih prednosti. Sterilizirane mačke imajo precej manjšo možnost, da bi zbolele za rakom na seskih in/ali na jajčnikih in maternici ali vnetja rodil. S kastracijo se izognemo pojavu raka na testisih, zmanjšamo možnost pojava raka na prostati.
Kastrirani samci običajno ne markirajo svojega ozemlja in se ne potepajo, zato imajo veliko manj možnosti, da bi se poškodovali oz. poginili (prometne nesreče ipd.). Samce in samice s kastracijo oz. sterilizacijo v veliki meri zaščitimo pred okužbo z mačjim aidsom in levkozo. Obe bolezni sta neozdravljivi in za mačke usodni. Prenašata se predvsem med pretepi in parjenjem.
Poseg sterilizacije oziroma kastracije se opravlja v splošni anesteziji, torej v brezbolečinskem stanju. Smiselno je, da se hkrati s posegom opravi tudi označitev mačke z mikročipom in zatem registracija v centralnem registru. Bolj kot dejstvo, da obvezno mikročipiranje mačk znanega skrbnika določa nedavno sprejet novi zakon, je korist označitve predvsem za mačko.
Lastnikom lahko vrnemo le povprečno 5 mačk na leto, saj večinoma niso mikročipirane
Od ogromnega števila sprejetih izgubljenih mačk jih le nekaj spet najde svojega skrbnika. Na leto sprejmemo okrog 200 prijav o pogrešanih mačkah. Po sprejetju v Zavetišče Ljubljana jih lahko skrbniku vrnemo le nekaj, v povprečju okrog pet pogrešanih mačk. Skoraj dve tretjini mačk pa ostajata pogrešanih, mnoge ostanejo pri drugih skrbnikih, ki mislijo, da jih je nekdo zapustil. V primeru oznake z mikročipom je verjetnost vrnitve živali domov veliko večja. Imeli smo primere, ko smo mačke vrnili skrbnikom po letu in več dni od izgube.
Izvleček Zakona o zaščiti živali o označevanju mačk
Lastništvo domače mačke se izkazuje z označitvijo mačke na predpisan način ter z vpisom mačke in lastnika v centralni register hišnih živali.
Lastnik mačke ob prijavi sporoči, pristojna veterinarska organizacija pa v centralni register hišnih živali vnese naslednje podatke:
- o mački;
- osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe ter kontaktne podatke lastnika mačke;
- osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO in kontaktne podatke fizične osebe, ki je v pravni osebi določena kot skrbnik mačke.
Lastnik mačke sporoči:
- pristojni veterinarski organizaciji spremembo lastništva mačke, pogin ali evtanazijo mačke, če ni izvedena v pristojni veterinarski organizaciji;
- pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pobeg ali odtujitev mačke.
Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče podatke iz prejšnjega odstavka vneseta v centralni register hišnih živali.
Več o TUKAJ.
Če mačka ni označena z mikročipom, je verjetnost, da se ob izgubi vrne domov majhna, le 3 mačke od stotih. Če je mačka označena z mikročipom, je verjetnost neprimerno večja. Za primerjavo, kar 3 od štirih izgubljenih psov se vrnejo domov, predvsem zato, ker so označeni z mikročipom, oziroma izgubljeni ostajajo le tisti, ki niso označeni.
Ste za strošek nekaj evrov pripravljeni tvegati, da vaše Pike nikoli več ne bo domov?
Vaše Zavetišče Ljubljana