Prostoživeče mačke v Sloveniji

Zavetišče Ljubljana • 25. januar 2026

Prostoživeče mačke ni nujno, do so povsem divje, a tudi niso udomačene ali vajene bivanja v zaprtih, omejenih prostorih. Gre za mačke, ki so se rodile brez stika z ljudmi ali pa so bile nekoč domače, a so zaradi zapustitve postale nezaupljive in previdne. Običajno živijo v kolonijah – skupinah mačk, ki si delijo prostor in vir hrane, pogosto v bližini ljudi (dvorišča, parki, industrijska območja). Hrano si lahko iščejo same, pogosto pa imajo svoja hranišča, kamor jim hranitelji (ali mimoidoči) nastavljajo hrano in vodo.

Življenje v sodobnem okolju

Svet se razvija in je močno drugačen, kot recimo pred 100 leti. Mačke se v zunanjem okolju spopadajo ne le z naravnimi plenilci, temveč tudi z umetnimi ali tako rekoč človeškimi dejavniki. Danes je na ulicah bistveno več vozil (konec leta 2024 registriranih 1,3 milijona osebnih vozil) in drugih prevoznih sredstev, ki predstavljajo največjo nevarnost mačkam, ki živijo na prostem. Temu se pridružijo še nevarna sredstva, ki jih ljudje uporabljamo na vrtovih, v avtomobilih, v gospodinjstvu, ki jih mačka lahko zaužije in se zastrupi. Njihovo življenje ni preprosto in ker smo ljudje razlog, da je na svetu toliko tavajočih, nikogaršnjih mačk, je prav tudi, da poskusimo storiti vse, da se jim življenje olajša. Kako to storiti najlažje, najhitreje in najceneje?

Sterilizacija in kastracija – ključ do rešitve

Vsaka nesterilizirana mačka lahko v enem letu skoti več legel, kar pomeni desetine novih mladičev. Mnogi med njimi niti ne preživijo. Tisti, ki jim uspe, se pogosto soočajo z različnimi naravnimi nevarnostmi in človeškimi izzivi, kot so pomanjkanje hrane, bolezni in nevarnost poškodb ali nesreč. Če populacija prostoživečih mačk ni nadzorovana, lahko tudi zelo negativno vpliva na ptice ali druge, manjše vrste živali. Prav tako mačke ne poznajo pomena sorodstva in se parijo med seboj, kar prinese izrojene in bolne potomce, takšni pa seveda v naravi ne preživijo. Zato je izjemno pomembno, da preprečimo nadaljnje razmnoževanje ter poskrbimo za zdravje in varnost mačk, ki so že med nami.

Prvi korak k boljšemu življenju takšne mačke je sterilizacija samic oziroma kastracija samcev. Ta kratek, rutinski poseg, je lahko prelomnica med zdravjem in boleznijo, med varnim življenjem in trpljenjem ali celo smrtjo.

S Projektom prostoživeče mačke se preprečuje nenadzorovano razmnoževanje, mačke pa po posegu živijo bolj zdravo in mirno življenje – manj bojev, manj bolezni, manj trpljenja.

Kaj ta projekt zajema?

Mačke se na lokaciji odlovi (večinoma na živolovko – kletko, v katero se nastavi hrana in se samodejno sproži, ko mačka vstopi vanjo), pripelje v zavetišče, pregleda, po potrebi veterinarsko oskrbi in zdrave pelje nazaj na isto lokacijo.

Pozor: Zelo pomembno je, da se mačke vrne na isto lokacijo, od koder so bile odpeljane, saj so tam vajene okolice in imajo svojo kolonijo. Če bi se jih spustilo v drugo okolje, se zagotovo ne bi znašle, večja verjetnost je, da se izgubijo ali jih povozi avto, na prvotno lokacijo pa bi se v vsakem primeru naselila druga kolonija prostoživečih mačk.

Mačke se ob sterilizaciji ali kastraciji pregleda, aplicira antiparazitik in označi uho – odreže se skrajni vršiček enega ušesa, da se mačka takoj loči od ostalih, da je že veterinarsko oskrbljena prostoživeča mačka.

Kako lahko pomagamo posamezniki?

Tudi kot posamezniki lahko veliko storimo:

V primeru, da v okolju opazimo še nepoznano mačko, ki ni označena kot prostoživeča, a hkrati tudi nima lastnika, o tem takoj obvestimo pristojno zavetišče ali občino, v kateri je mačka najdena.
Kolonije prostoživečih mačk ne odstranjujemo z njihovega območja, saj se na drugi lokaciji ne bodo takoj znašle in jim tako preži več nevarnosti kot na njihovi poznani lokaciji. Prav tako se bodo sčasoma zelo verjetno na to isto prvotno lokacijo naselile druge mačke. Najbolje je, da se kolonijo mačk sterilizira/kastrira in potem po potrebi veterinarsko oskrbuje.
Mačke lahko hranimo in skrbimo za urejen prostor hranjenja. Če je možno, na lokacijo tudi postavimo izolirane hiške, da imajo mačke varno zavetje pred vremenskimi pojavi.
Izobražujemo druge. Najbolj pomembno je, da se družbo izobrazi o pomenu sterilizacij/kastracij mačk. Mnogi ljudje tudi ne razumejo, da zunanje, divje mačke ne spadajo v zavetišča ali stanovanja. Navadno jih stik s človekom niti ne zanima, življenje v zaprtih prostorih pa bi jim povzročalo nepredstavljiv stres.

Zaključek

Prostoživeče mačke so rezultat človeške neodgovornosti, a skrb zanje je izraz naše sočutnosti in civiliziranosti. S sterilizacijo/kastracijo, hranjenjem na nadzorovan način ter sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi (zavetišči, društvi) lahko preprečimo njihovo nekontrolirano razmnoževanje in jim zagotovimo dostojno življenje.