Zgodovina Zavetišča Ljubljana

Prvo zavetišče v Ljubljani je bilo ustanovljeno leta 2002

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je bilo ustanovljeno 4. oktobra 2002, na svetovni dan živali.  Ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana, za lastne potrebe oskrbe zapuščenih živali. Zavetišče je bilo sprva namenjeno oskrbi zapuščenih domačih hišnih živali (psov in mačk) s področja Mestne občine Ljubljana in je notranja organizacijska enota javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana. Mesto Ljubljana je z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana dalo zavetišče v upravljanje javnemu zavodu Živalski vrt Ljubljana.

Zavetišče Ljubljana se nahaja na mirnem in samotnem delu Ljubljanskega barja, nekaj kilometrov pred Brezovico.

Zavetišče Ljubljana od l. 2002 do l. 2019

Prvotni prostori, nekdanji hlevi Ljubljanskih mlekarn, so bili za potrebe zavetišča prenovljeni in prilagojeni zahtevam iz Pravilnika o pogojih zavetišča za zapuščene živali (Ur.l RS št. 45/2000). Za pse smo imeli takrat na voljo 48 boksov z zunanjimi izpusti in 18 boksov, namenjenih živalim v karanteni. Mačkam je bilo namenjenih 32 fiksnih boksov in 6 prenosnih boksov. Pomoč so nam pogosto nudili tudi rejniki in začasni skrbniki.  

Čeprav je delovalo v neprimerljivo skromnejših pogojih kot danes, je Zavetišče Ljubljana vsako leto sprejelo in oskrbelo več kot 2.000 zapuščenih živali, kar je četrtina vseh zapuščenih živali v Sloveniji. V sedemnajstih letih smo oskrbeli že več kot 32.000 živali. Skrbnikom smo vrnili več kot 5.000 izgubljenih živali, več kot 10.000 živalim pa smo poiskali nov dom. V zavetišču so oskrbeli in v okolje vrnili tudi več tudi kot  11.000 prostoživečih mačk. 

Novo zavetišče in razvoj

Leta 2002 preurejeni in kasneje večkrat adaptirani prostori niso izpolnjevali zahtev sodobnih standardov, predvsem z vidika preprečevanja širjenja kužnih bolezni. Izbrani materiali so bili dotrajani, nekateri neprimerni ali nepralni, zato je bilo težko zagotavljati temeljito čiščenje ter razkuževanje. Preprečevanje širjenja bolezni je še dodatno oteževalo neprimerno ogrevanje in prezračevanje. Zaradi neprimerne komunalne ureditve, dotrajanosti objektov ter močvirnega terena, je prihajalo do poplav in težav z visoko vlažnostjo. Predvsem pa je primanjkovalo kapacitet za številne zapuščene mačke, predvsem mačje mladiče, saj je ob ustanovitvi kazalo, da so glavni problem zapuščenih psi, danes pa so največji izziv zapuščene ali prostoživeče mačke.

Konec leta 2010 se je začela priprava prve ideje novega zavetišča, ki je bila predstavljena na 9. seji kolegija župana MOL, 4. 1. 2011. Ideja o novem zavetišču je bila sprejeta in pod vodstvom podžupana prof. Koželja smo pristopili k pripravi programskega  projekta, ki je bil javnosti prvič predstavljen ob desetletnici ustanovitve zavetišča - na dan živali, 4. 10. 2012. 

Nekdanja površina objektov v uporabi je bila okrog 1.100 m2, zavetišče pa je do nedavnega uporabljalo tretjino razpoložljivega zemljišča. Na drugem delu so namreč stali propadajoči objekti nekdanje farme. S porušenjem objektov je zavetišče pridobilo več kot 15.000 m2 površin za gradnjo novega zavetišča. Skupna površina vseh novih objektov znaša 3.500m2. Zavetišče se je razširilo v okviru lastnih zemljišč, na račun predhodno odstranjenih objektov in doslej neizkoriščenih  površin.

Nove kapacitete Zavetišča Ljubljana od leta 2019

Po dokončanju novega zavetišča lahko v 47 bivalnih prostorih namestimo do 120 psov, kar je 50% več kot v prvotnem zavetišču. Doslej so kapacitete namreč omogočale namestitev največ do 80 psov sočasno.

Tudi kapacitete mačk so se bistveno povečale, saj smo trenutnih 46 podstandardnih prostorov nadomestili z 64 dvojnimi bivalnimi prostori. Nove kapacitete tako omogočajo namestitev tudi čez 200 zapuščenih mačk. 

Novi objekti so zasnovani sektorsko, kar omogoča veliko fleksibilnost zaradi sezonskih nihanj v številu in  strukturi živali, kot tudi preprečevanje širjenja kužnih bolezni, saj lahko začasno zapremo le sektor, kjer bolezen izbruhne in ne celotno zavetišče.

Število zapuščenih psov se je od začetka poslovanja zavetišča do danes prepolovilo, na račun urejenega lastništva in odgovornejšega skrbništva. V preteklosti je velika večina zapuščenih psov ostajala v zavetišču, danes jih dve tretjini kmalu po sprejemu lahko vrnemo skrbnikom na podlagi mikročipiranja in podatkov v centralnem registru. 

Število zapuščenih mačk ostaja visoko oziroma se v primerjavi s sprejemom ob ustanovitvi povečuje. V preteklosti so številni neželeni mačji mladiči končali v obcestnih jarkih, smeteh ali rekah in podobno, danes jih občani kot najdene prijavijo zavetišču. Zmanjšuje pa se število oskrbovanih prostoživečih mačk, kar je posledica uspeha skoraj deset let trajajočega projekta kastracij in sterilizacij nikogaršnjih mačk. 

Povečuje se tudi število zapuščenih drugih hišnih živali.

Trenutno je v zavetišču zaposlenih 10 oseb, pomaga pa nam v povprečju 10 do 20 prostovoljcev. 

Naloge zavetišča Ljubljana

Zavetišče opravlja naslednje naloge:

• sprejema prijave o zapuščenih živalih;

• zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč in oskrbo zapuščenim živalim;

• zagotavlja ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču;

• skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oziroma za oddajo živali novim posvojiteljem;

• sodeluje v postopkih v primeru najdene agresivne živali;

• skrbi za ažurno vodenje vse potrebne dokumentacije in registrov ter redno oddaja poročila pristojnim službam.

 Skrb za zdravstveno varstvo populacije prostoživečih mačk

Namen zavetišča ni samo nameščanje zapuščenih živali v zavetišču. Zavetišče skrbi tudi za zdravstveno varstvo tako imenovane populacije prostoživečih domačih mačk. Doslej smo jih oskrbeli (kastrirali oziroma sterilizirali ali zdravili) in vrnili v okolje več kot 4.700. Vsaj toliko jih živi na ulicah Ljubljane.

Vzgojno izobraževalna dejavnost

Zavetišča Ljubljana opravlja tudi vzgojno - izobraževalno dejavnost otrok, mladine in odraslih občanov ter sodeluje z vzgojno - izobraževanimi organizacijami. 

Zavetišče sodeluje tudi z drugimi organizacijami

 Zavetišče sodeluje z drugimi zavetišči po Sloveniji in s kinološkimi društvi, s Kinološko zvezo Slovenije na čelu, oziroma drugimi društvi ljubiteljskih živali. Z njimi pripravlja strokovna predavanja o pravilnem ravnanju z živaljo v zavetišču, o njeni socializaciji in privajanju na nov dom. Skrbi za strokovno izobraževanje posvojiteljev, prostovoljnih sprehajalcev ter drugih prostovoljcev, zaposlenih v zavetišču in ostale zainteresirane javnosti.

Pri opravljanju dejavnosti nam pomagajo še mnogi

Pri opravljanju svojih nalog zavetišče sodeluje z organizacijami za zaščito živali in zainteresirano javnostjo, za opravljanje dežurne veterinarske službe pa tudi s pogodbeno veterinarsko organizacijo.

V pomoč so nam zunanji sodelavci, prostovoljci, dijaki Biotehničnega centra – smer veterinarski tehnik s profesorji, študentje Veterinarske fakultete in drugi zainteresirani.

 Zavetišče ima vodjo zavetišča in svet zavetišča.